večno boš tu ... z menoj ...

marta zore prepeva: "še si tu z menoj in v meni boš ostal, nisem sama, sebe si mi dal..." pesem je najbrž namenjena kakšnemu fantu... jaz te verze posvečam moji zlati teti.

odšla si! nisem se imela časa posloviti. tako kot mnogo ljudi prej. kar greste vsi. ampak ne!! ostajate tu. v meni. z menoj. v petek imam svoj prvi nastop pred razredom. ne bom ti mogla priti povedati, kako je bilo. ne bom mogla vprašati za nasvet. ne boš me videla diplomirati. (to je sicer še daleč, a tako si si želela, da diplomiram iz tebi ljube književnosti, ko si izvedela, da bom študirala slovenščino in zgodovino.)
tako so odšli dedi, stric, Sabina. in zdaj še ti. dedi je šel malo pred mojim 18. rojstnim dnem, stric za sestrin rojstni dan, Sabina tako nenadoma. premlada.
ti si dočakala lepa leta. polno si živela svoje skromno življenje. in mi dala knjige in svojo ljubezen do knjig. podpirala si me, ko sem sama že skoraj obupala. verjela si vame. in zate, obljubim, bom diplomirala. to je najmanj kar lahko naredim za tebe. hvala ker si bdela nad menoj. in vem da boš še naprej. hvala, ker smo te smeli poznati in te imeti med nami. kjerkoli že si, kakorkoli že to imenujem, počivaj v miru. in HVALA!!!

smisel življenja

pesem gre nekako tako: "smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off ..."

pa je temu res tako? je res smisel življenja ležanje na plaži? lahko je. in kaj imamo na koncu takega življenja? kaj lahko pokažemo?
a ni smisel življenja delati tisto, kar nas veseli in nas izpolnjuje? a ni smisel življenja najti sorodno dušo in z njo ustvarjati prijetne trenutke? a ni smisel življenja odkrivati skrite kotičke narave?

ampak danes je smisel življenja dirka za denarjem. za več in več in boljše. ...

upiram se temu! moj smisel življenja so lepi trenutki v dvoje (nekoč bo v troje, četvero, petero....). moj smisel življenja je smeh in iskrice v očeh. a ni smisel življenja prebrati pravljico otroku za lahko noč? a ni smisel življenja zbuditi se v objemu ljubljene osebe? a ni smisel življenja ljubiti in biti ljubljen? a ni smisel življenja imeti rad?
zakaj danes vsi nekam hitijo / hitite / hitimo?? zakaj danes fantje več ne vejo, da je prav lepo, če dekletu odprejo vrata? smisel življenja je tudi to, da znamo biti včasih malo nostalgično romantični... a ni lepo, ko nekomu kar tako poklonimo nasmeh? morda mu s tem polepšamo dan, ki se je katastrofalno začel.
zakaj ne iščemo smisla življenja v majhnih, drobnih pozornostih?

smisel življenja je ležanje na plaži? ja... ampak ne sama! skupaj s tabo!! in plaža je lahko najino življenje! :**

zakaj??

zakaj? 

ne vem, kako si se pojavil v mojem življenju...
ne vem, zakaj si se pojavil tukaj ...
samo tu si ...

zakaj? 

da me raniš?
da me razočaraš?
da me prizadeneš?

da me dvigneš v nebesa?
da me osrečiš?
da me ljubiš?

zakaj? 

ne obljubljaš...
samo daješ...
ne govoriš...
samo poljubljaš...
ne raniš...
samo osrečuješ...
ne zahtevaš...
samo pomagaš...

zakaj? 

ne obljubljam...
samo dajem...
ne govorim...
samo poljubljam...
ne ranim...
samo osrečujem...
ne zahtevam...
samo pomagam...


ko bi le bilo tako...
pa ne vem, ali mi je to usojeno...
ko bi le bilo tako...
pa ne vem, če ni za resničnost preveč lepo... 

... konec ... :/

in sem ti povedala. da pogrešam najine pogovore. debate. smeh. povedala sem ti in ti pustila oditi. morda se boš še kdaj vrnil, ampak ... nikoli več ne bo kot je bilo... še vedno sem ti hvaležna za lekcijo "iz vsakdanjega življenja"...

upam, da nama kdaj ne bo žal za zavrženo prijateljstvo.



"prijatelji so kot baloni. ko jih enkrat spustiš iz rok, tvegaš, da se nikoli več ne vrnejo"


(zapisano: 20. 12. 2009)

zakaj?

šla sem na fax...
s pogledom na zasneženo pohorje se je odprl moj spomin...
mmmmm... kako bi spet rada šla na pohorje z njim.
rada bi se samo pogovarjala z njim.
objela bi ga. samo objela in se zjokala na njegovi rami.
povedala bi mu vse svoje strahove. in vse tiste lepe stvari, ki so se mi zgodile.
samo povedala bi mu, da mu ne zamerim. da ne sme imeti slabe vesti.
povedala bi mu, da ga mam rada kot vedno. kot prijatelja.
rada bi mu povedala, da sem vesela zanj, da je srečen.
rada bi mu povedala, da pogrešam pogovor. samo pogovor z njim. kot takrat, ko sva se prvič dobila v parku. in se pogovarjala. in ni zmanjkalo pogovora.

zakaj te ni več? zakaj nočeš več? vem, da ti je hudo in da ti ni vseeno...

zakaj?


(zapisano: 8. 11. 2009)

... hvala ...

Da te izgubljam, sem kriva sama. Nisem ti mogla ponuditi in nuditi toliko pozornosti, kot si jo potreboval. In si je želel. Zato si poiskal drugo.
Ampak za vse večne čase boš imel posebno mesto v mojih spominih.

Spoštujem te. Ob tebi sem se veliko naučila. O sebi. O odnosih. O življenju.
Hvala za vse lepe trenutke.
Hvala za vse dobre misli.
Hvala za možnost spoznavati in poznati te.
Hvala za nepozabno druženje s teboj.
Bilo je lepo, enkratno, nepozabno....
Hvala za prijateljstvo.
Pogrešam te...
Manjkaš...

Rada te mam…


manchy



(zapisano: 18. 9. 2009)

Konec ...

V mislih podoživljam najino zadnjo noč. In se bojim, da je bila res zadnja. Bila je strast. Malo ljubezni. Eno samo poželenje. Puščam te za sabo. Po drugi strani pa bi rada ohranila stike s tabo. Najbrž več kot bežna znanca na FBju ne bova ostala.
Men ostaja lep spomin...


(zapisano: 14. 9. 2009)