šla sem na fax...
s pogledom na zasneženo pohorje se je odprl moj spomin...
mmmmm... kako bi spet rada šla na pohorje z njim.
rada bi se samo pogovarjala z njim.
objela bi ga. samo objela in se zjokala na njegovi rami.
povedala bi mu vse svoje strahove. in vse tiste lepe stvari, ki so se mi zgodile.
samo povedala bi mu, da mu ne zamerim. da ne sme imeti slabe vesti.
povedala bi mu, da ga mam rada kot vedno. kot prijatelja.
rada bi mu povedala, da sem vesela zanj, da je srečen.
rada bi mu povedala, da pogrešam pogovor. samo pogovor z njim. kot takrat, ko sva se prvič dobila v parku. in se pogovarjala. in ni zmanjkalo pogovora.
zakaj te ni več? zakaj nočeš več? vem, da ti je hudo in da ti ni vseeno...
zakaj?
(zapisano: 8. 11. 2009)
Ni komentarjev:
Objavite komentar