ena pozitivna :)

sonček je...
včerajšnji večer je bil čisto mimo:)) odpičen. s šihta prišla v szanovanje. vklopim fb. debata iz ene strani. pa še iz druge. in kr naenkrat še ena tretja debata. moja (najljubša) oseba...:) kr smejalo se mi je. pa luna je bla tak lepa:)) vem ja, trapasto - bi rekel nekdo. ampak: jaz uživam v takih malih stvareh!!:))) briga me za nepospravleno in neposesano in razmetano stanovanje. briga mene, kaj rečete vsi, ko se nasmejem takim malim stvarem kot je pozornost meni ljubih ljudi. kot je čudovita luna na nebu. meni so take stvari všeč...

na majhnih pozornostih svet stoji ;)) :*

radi se (s)mejte ;))

...

kaj ti lahko dam?
mogoče nič. mogoče vse.
kaj lahko ti meni daš?
mogoče vse. mogoče nič.
sprejela bom vse, 
le praznih obljub več ne.

(9. april 2010) 

Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

...tudi sama največkrat tolažbo najdem v naravi... 

Jan Plestenjak: Trikrat me poljubi

Trikrat me poljubi


Kako sva se spoznala
Ne vem
A zdaj ko si z mano
Izgubiti te ne smem

Vsako noč ko pleševa
Midva
Čutim da odhajaš tiho
Z mojega sveta

Žal mi je da nisem ti priznal
Ti si vse kar sem iskal

Trikrat me poljubi
Enkrat za tebe
Da ne zazebe
Ko ti bo hudo

Trikrat me poljubi
Enkrat za mene
Da me zadene
Enkrat v slovo

Zame si najlepša
To veš
In če umrem pred tabo
Me pozabiti ne smeš

Kot zjutraj prva kava
Za suha usta si
Kot prva cigareta
Ubiješ mi skrbi

Žal mi je da nisem ti priznal
Ti si vse kar sem iskal

Trikrat me poljubi
Enkrat za tebe
Da ne zazebe
Ko ti bo hudo

Trikrat me poljubi
Enkrat za mene
Da me zadene
Enkrat v slovo

http://www.mojvideo.com/video-jan-plestenjak-trikrat-me-poljub-live/ed085440bf76f35f7aea

jaz ... svet okoli mene ... vprašanja ...

Kdo sem? ... Kam grem? ... Kaj hočem? ...
A imam samo jaz ta vprašanja in se iščem ali jih imamo vsi?
Zadnje čase se mi postavlja 1000 zakaj-ev. Zakaj se mi je zgodilo to in ono? Zakaj je določena oseba v določnih okoliščinah in določenem kontekstu rekla prav to, kar je rekla?? Mi hoče s to izjavo kaj povedati? Zakaj nismo ljudje bolj direktni? Zakaj govorimo dvoumno, med vrsticami? Zakaj se gremo skrivalnice? Zakaj ne povemo naravnost? Zato, ker nas je strah tveganja?? Zato, ker lahko s tem nekoga prizadenemo? Ampak: z lažjo lahko prizadenemo še bolj! Kam izgine tista otroška brezskrbnost in iskrenost?? In kdaj??
Torej: Kaj hočem? Vem, kaj hočem! Ampak včasih mi zmanjka volje in vztrajnosti. In poguma, da bi verjela vase. Včasih bi enostavno rabila samo en objem in svet bi bil lepši. In vse bi bilo lažje in spet bi imela voljo in pogum in bi se dalje borila za svoje cilje. Lažje bi mi bilo. ... Ampak trenutno pač ni tako. Enkrat bo bolje!;)
Kakorkoli: z dvignjeno glavo in pogumom in vztrajnostjo moram naprej. Čeprav je to lažje reči in zapisati, kot narediti, se ne bom dala! V moji naravi je trma. Z njeno pomočjo lahko trmasto vztrajam na poti. In nič in nihče me ne bo premaknilo. Pač: tvegala bom za lastno srečo. In pri zadanem cilju vztrajala. Čeprav mi vedno ni in ne bo lahko. In bom vmes padla. Ampak: pobrala se bom! In šla naprej.