zaljubljenost? ljubezen? strast? ...
eh ... ko misliš, da si zaljubljen, nisi. na lastni koži ugotovila. tisto ni bila zaljubljenost, še manj ljubezen. bila je samo strast. neka želja. ne znam razložit. verjetno bi kak psiholog reko, da je to še od prazgodovine :))
ljubezen? to je tisto čustvo, ki ga ne moreš opisati. in se ga ne bom trudla definirat. bom si pa sposodila Lainščkov citat: 'Ljubezen ni plačilo, niti dar ali miloščina, ampak čudež, da nekdo lahko čuti enako kot ti.'
res se lahko podpišem tudi jaz pod to.
zakaj pišem to? ta blog ... ker sem hotla samo to povedat:
tako lepo počasi je začel lesti pod mojo kožo. že pred časom. ampak ga nisem opazila. bolje rečeno: nisem ga hotela opaziti. dokler nisva bila "prisiljena" preživeti 16 dn iskupaj. ujela sva se. čist na easy. čeprav ... ostajal je občutek, da si morda pa vseeno kdo želi kaj več. ampak ... nisem si delala utvar. pa se je vseeno zgodilo.
zdaj pa ne vem ... sem zaljubljena? ah ... predolgo nazaj je to, ko sem bila. če sem sploh kdaj res bila. ker je razlika tut med zaljubljenostjo in zagledanostjo. eh... bom nehala. očitno je, da mi je fajn ;))
aja, pa ne pozabimo na zaupanje. tole je bistven del zaljubljenosti, ljubezni ... zveze.
:****
sobota, 23. oktober 2010
sreda, 6. oktober 2010
Iran
"Kam greš?? A si čist zmešana?? Iran? Irak?? Pa vi ste čist nori ... Kam lazite to???"
Nekako tako so zgledali odzivi, ko sem povedala, da grem v Iran. In ni mi žal!! Dežela je fantastična! Osebno sem čist navdušena nad Iranom. To je čisto drug svet. In tukaj človek res dobi občutek, da "svet ni eden, svetova sta dva".
Ljudje so nenormalno prijazni (pustimo ob robu turistični Esfahan), radovedni, ustrežljivi ... Iran (Perzija) ima ogromno pokazati. Tako iz kulturno-zgodovinskega vidika, kot z vidika običajev, tradicije, načina življenja. Delček tega smo zaznali oziroma skušali zaznati tudi mi.
Na tiste rute na glavah smo se skoraj čisto privadile, tunika je postala del naše vsakdanje garderobe, kljub vsemu pa je bilo pravo olajšanje sneti ruto na avtobusu. :)
Trenutno sem še v fazi zbiranja vtisov. Definitivno bom se še oglasila s kako "globoko" mislijo o Iranu. Vsekakor ga pa priporočam vsem tistim, ki so "sveto prepričani", da je to ena najnevarnejših držav. ;)
Nekako tako so zgledali odzivi, ko sem povedala, da grem v Iran. In ni mi žal!! Dežela je fantastična! Osebno sem čist navdušena nad Iranom. To je čisto drug svet. In tukaj človek res dobi občutek, da "svet ni eden, svetova sta dva".
Ljudje so nenormalno prijazni (pustimo ob robu turistični Esfahan), radovedni, ustrežljivi ... Iran (Perzija) ima ogromno pokazati. Tako iz kulturno-zgodovinskega vidika, kot z vidika običajev, tradicije, načina življenja. Delček tega smo zaznali oziroma skušali zaznati tudi mi.
Na tiste rute na glavah smo se skoraj čisto privadile, tunika je postala del naše vsakdanje garderobe, kljub vsemu pa je bilo pravo olajšanje sneti ruto na avtobusu. :)
Trenutno sem še v fazi zbiranja vtisov. Definitivno bom se še oglasila s kako "globoko" mislijo o Iranu. Vsekakor ga pa priporočam vsem tistim, ki so "sveto prepričani", da je to ena najnevarnejših držav. ;)
Naročite se na:
Komentarji (Atom)