... njemu, ki je sestavil moje srce ...

preteklost. vedno te dohiti. pa če se še tako trudiš ubežati. vedno sem se trudila počistiti za sabo. in prekiniti tisto vez, ki ostane, tudi ko se poti razidejo. sama nisem zmogla.
želela sem sestaviti zlomljeno srce. sama. nisem mogla. ni šlo. potem ga je kdo poskušal. pa je vedno manjkal kak košček. vedno je manjkalo tisto nekaj. mislila sem, da pač ostane kak košček srca izgubljen za zmeraj. sprijaznila sem se s tem, da bo nekaj koščkov ostalo izgubljenih... sprijaznila sem se tudi s tem, da bodo ostale rane. brazgotine na mojem srcu. vsak jih ima...
in sem imela rada. z zlomljenim, ranjenim srcem. ampak imela sem rada. in ljubezen se je vrnila.
zdaj lahko rečem, da je moje srce spet celo. brez brazgotin.

opravila sem s preteklostjo. sama. ampak vzpodbudo si dal ti. ne dobesedno. najbrž se tega sploh ne zavedaš.
in zacelil, sestavil si moje srce. da je zdaj spet močno. in celo. celo tvoje. <3

malo mimo ... ko pač nimam kaj druga za delat. kao :))

zaljubljenost? ljubezen? strast? ... 
eh ... ko misliš, da si zaljubljen, nisi. na lastni koži ugotovila. tisto ni bila zaljubljenost, še manj ljubezen. bila je samo strast. neka želja. ne znam razložit. verjetno bi kak psiholog reko, da je to še od prazgodovine :)) 
ljubezen? to je tisto čustvo, ki ga ne moreš opisati. in se ga ne bom trudla definirat. bom si pa sposodila Lainščkov citat: 'Ljubezen ni plačilo, niti dar ali miloščina, ampak čudež, da nekdo lahko čuti enako kot ti.' 
res se lahko podpišem tudi jaz pod to. 

zakaj pišem to? ta blog ... ker sem hotla samo to povedat: 
tako lepo počasi je začel lesti pod mojo kožo. že pred časom. ampak ga nisem opazila. bolje rečeno: nisem ga hotela opaziti. dokler nisva bila "prisiljena" preživeti 16 dn iskupaj. ujela sva se. čist na easy. čeprav ... ostajal je občutek, da si morda pa vseeno kdo želi kaj več. ampak ... nisem si delala utvar. pa se je vseeno zgodilo. 
zdaj pa ne vem ... sem zaljubljena? ah ... predolgo nazaj je to, ko sem bila. če sem sploh kdaj res bila. ker je razlika tut med zaljubljenostjo in zagledanostjo. eh... bom nehala. očitno je, da mi je fajn ;)) 


aja, pa ne pozabimo na zaupanje. tole je bistven del zaljubljenosti, ljubezni ... zveze. 


:****

Iran

"Kam greš?? A si čist zmešana?? Iran? Irak?? Pa vi ste čist nori ... Kam lazite to???"

Nekako tako so zgledali odzivi, ko sem povedala, da grem v Iran. In ni mi žal!! Dežela je fantastična! Osebno sem čist navdušena nad Iranom. To je čisto drug svet. In tukaj človek res dobi občutek, da "svet ni eden, svetova sta dva".
Ljudje so nenormalno prijazni (pustimo ob robu turistični Esfahan), radovedni, ustrežljivi ... Iran (Perzija) ima ogromno pokazati. Tako iz kulturno-zgodovinskega vidika, kot z vidika običajev, tradicije, načina življenja. Delček tega smo zaznali oziroma skušali zaznati tudi mi.
Na tiste rute na glavah smo se skoraj čisto privadile, tunika je postala del naše vsakdanje garderobe, kljub vsemu pa je bilo pravo olajšanje sneti ruto na avtobusu. :)
Trenutno sem še v fazi zbiranja vtisov. Definitivno bom se še oglasila s kako "globoko" mislijo o Iranu. Vsekakor ga pa priporočam vsem tistim, ki so "sveto prepričani", da je to ena najnevarnejših držav. ;)

... iran ...

dolgo se nisem nič javila. in zdaj se javljam, da sporočim: odhajam!
nič bat, samo dobrih 14 dni me ne bo. :) malo bomo raziskali "naj(ne)varnejšo" deželo. pokukali za zidove "neosvojljive" trdnjave. obiskali "pol sveta". ah ja ... samo do Irana grem!

javila se bom spet, ko pridemo nazaj. polni vtisov.

lepo se imejte in veliko se smejte :****

živim življenje

so rekli, da se moram zamislit.
sprašujem (se), nad čim.
pa ne dobim odgovora.
vsi samo kimajo, da se res moram.

kdo bi vedel, kaj sem naredila narobe.
sem morda s preveliko žlico zajela življenje?
morda si preveč upam?
morda želim uživati, pa je to za pojme nekoga preveč?
morda ... ?

kdo bi vedel ...
sama vem, da delam tako, da sem srečna oz. poskušam biti!!

če koga od vas to moti ... se jaz s tem ne bom obremenjevala.

živim svoje življenje. ti živi svoje. ;)